Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice, ki je pred kratkim prejela laskavi naziv Slovenka leta. Pogovor je tekel o smelih projektih in idejah, s katerimi bogati vsakdan stanovalcev; o prepletu generacij - v njihovem domu starejših namreč domuje tudi enota Angelinega vrtca, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo, ki bogati življenje tako otrokom kot starostnikom - in še marsičem.
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos centra starejših Notranje Gorice, ki je pred kratkim prejela laskavi naziv Slovenka leta. Pogovor je tekel o smelih projektih in idejah, s katerimi bogati vsakdan stanovalcev; o prepletu generacij - v njihovem domu starejših namreč domuje tudi enota Angelinega vrtca, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo, ki bogati življenje tako otrokom kot starostnikom - in še marsičem.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.
Poslušalka je vprašala, kdaj dati lazanjo v skrinjo: surovo ali spečeno? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj da surovo. Lazanjo naj sestavi oziroma zloži v pekaču, na vrhu naj bo plast bešamela in nariban sir, potem pa naj dobro pokrije s prozorno folijo čez robove, a tako, da se folija ne prime sira, da je res dobro napeta. Potem naj jo postavi še v vrečko in dobro zapre ter postavi v skrinjo. Ko jo bo želela uporabiti, naj jo predhodno odtaja (sredina je lahko še malo zmrznjena). Čas pečenja bo malo daljši, kot pri sveži lazanji. Sestra Nikolina je še svetovala, naj na začetku 15-20 minut peče pokrito (s pokrovom pekača ali pa s poveznjenim drugim pekačem). Tako se lazanja ne bo izsušila, na vrhu pa bo dobila lepo barvo in bo tudi hrustljava. Tako se peče tudi rižev narastek in podobno ...
Poslušalka je vprašala, kdaj dati lazanjo v skrinjo: surovo ali spečeno? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj da surovo. Lazanjo naj sestavi oziroma zloži v pekaču, na vrhu naj bo plast bešamela in nariban sir, potem pa naj dobro pokrije s prozorno folijo čez robove, a tako, da se folija ne prime sira, da je res dobro napeta. Potem naj jo postavi še v vrečko in dobro zapre ter postavi v skrinjo. Ko jo bo želela uporabiti, naj jo predhodno odtaja (sredina je lahko še malo zmrznjena). Čas pečenja bo malo daljši, kot pri sveži lazanji. Sestra Nikolina je še svetovala, naj na začetku 15-20 minut peče pokrito (s pokrovom pekača ali pa s poveznjenim drugim pekačem). Tako se lazanja ne bo izsušila, na vrhu pa bo dobila lepo barvo in bo tudi hrustljava. Tako se peče tudi rižev narastek in podobno ...
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
V misijonski rubriki Pojdite in učite smo objavili zahvalo s. Urše Marinčič po Pustni Sobotni iskrici. Misijonarke bi rade zgradile osnovno šolo, ki je nujna za lepšo prihodnost otrok na podeželju Ugande.
V misijonski rubriki Pojdite in učite smo objavili zahvalo s. Urše Marinčič po Pustni Sobotni iskrici. Misijonarke bi rade zgradile osnovno šolo, ki je nujna za lepšo prihodnost otrok na podeželju Ugande.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. april 2024 ob 05-ih
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Spregovorili smo o življenju in delu misijonarja Andreja Majcna, ki je osrednji junak letošnjih šmarnic za otroke. Spisala jih je Barbara Kastelec. Pod naslovom Tvoj talent šteje, jim boste lahko prisluhnili v našem podcastu Zgodbe za otroke. Vsak večer v maju.
Marijin mesec maj je še posebej slovesen v osrednjem slovenskem Marijinem svetišču na Brezjah. Kaj vse se bo letos tam poleg praznovanja praznika Marije Pomagaj dogajalo, nam je zaupal rektor bazilike p. Robert Bahčič. Z njim tudi o pomenu šmarnične pobožnosti in uvedbi prenosov bogoslužij z Brezij v živo na TV Slovenija. Poročali smo tudi o nedavnem srečanju družin Nadškofije Ljubljana, praznovanju godu župnijskega zavetnika sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in o šmarnicah za odrasle p. Branka Petauerja (o Cvetani Priol) ter šmarnicah za otroke avtorice Saške Ocvirk z naslovom V začetku je bila škatla.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Predstojnice in delegatke bosonogih karmeličank z vsega sveta so bile prejšnji teden zbrane v Nemiju blizu Rima, da bi skupaj naredile revizijo vaših Konstitucij skupnosti. Pred mikrofonom smo povabili predstojnico karmela v Sori s. Damjano Pintarič, ki nam je povedala več o tem srečanju, pa tudi o njihovem poslanstvu v današnjem svetu in primerih življenja karmeličank z različnih koncev sveta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali tudi pogovor, ki smo ga posneli z znanim katoliškim vplivnežem Mattom Fraddom, ko se je pred dvema tednoma mudil v Sloveniji.